Plačal davek neizkušenosti (trikrat padel ter se trikrat pobral)

23.06.2007 ob 23:39

Moj pogled na današnji maraton bi najbolje opisalo teh par besed :

»Mokra, gladka proga, poškodbe in PRIJETNO DRUŽENJE ! .«

Lahko se mi smejete. Kar trikrat sem padel na komaj 22 kilometrski progi. A kar je še pomembneje, kar trikrat sem vstal in na koncu prišel do cilja. Noben padec me ni ustavil, pobral sem se in še naprej upal na zmago. Nisem si rekel, da je boj za zmago izgubljen. Niti po prvem padcu,… niti po drugem,… pa tudi po tretjem ne. Po vsakem padcu sem še bolj pritisnil in se na vse kriplje trudil dohiteti tiste pred menoj.

Naj v svoj zagovor za (rahlo sramotne) tri padce povem, da je bila cesta zelo razmočena, ter da sem se po progi vozil prvič.

Dirko sem začel solidno, po prvem krajšem vzponu sem za vodilnimi zaostajal le par sekund. Odločil sem se, da jih na spustu ujamem. Pospešil sem, nato pa pred seboj zagledal oster ovinek. Poskušal sem zavirati, a je bila cesta mnogo preveč razmočena, da bi lahko normalno izpeljal zavoj. Odločil sem se odpeljati po čimbolj zunanji liniji, a mi ni uspelo. Padel sem, najprej na glavo nato pa se (baje) kot guma odbil v zrak in s celotnim levim delom telesa pristal na trdem betonu. Pobral sem kolo, na hitro poravnal balanco ter nato pobral še sprednji del čelade, ki mi ga je odneslo kakšnih 10 metrov stran. Naprej sem se odpeljal le z eno mislijo: »Kako najhitreje ujeti tekmece in pri tem ohraniti nekaj moči za ciljni šprint.«. Kakih 10 minut je kazalo odlično. S svojim tempom sem prehitel kar nekaj nasprotnikom in bil že kar blizu najboljših, za lovljenje pa tudi nisem porabil preveč moči. Zadovoljno sem gonil in gonil, nato pa se je ponovno kar na enkrat pred mano znašel ovinek in spet sem zdrsnil ter padel. Tokrat nisem izgubil preveč časa, ker sem se hitro pobral in nadaljeval s hitrim tempom. Kakih šest kilometrov pred ciljem sem ujel vodilno četverico, ki je vozila tik za spremljevalnim avtomobilom. Odločil sem se, da bom do cilja vozil previdno. »Nikoli več se ne bom znašel na tleh« sem sam pri sebi trdno sklenil. Takrat pa je, (kot da nisem imel že dovolj smole) pred mano nekdo padel, jaz pa sem padel nanj. Pobrala sva se in se počasi odpeljala naprej. Prišel sem na cilj, na odličnem sedmem mestu. Zadovoljen, a z grenkim priokusom. Po končani vožnji pa smo se tekmovalci naše ekipe še prijetno zabavali. Maraton se je zaključil s podelitvijo pokalov ter priznanj najboljšim, potem pa sem se popolnoma zbit odpravil na svoj neformalni maraton iz Cerkelj proti Škofji Loki. Ni mi potrebno posebej poudarjati, da je bil ta mnogo bolj naporen od tekmovalnega po Gorenjskih cestah.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na “Plačal davek neizkušenosti (trikrat padel ter se trikrat pobral)”

  1. Kepic David Kepic David pravi:

    Vsaka ti čast! Dobr si. Čestitam za uvrstitev. Drug let se pa spet vidmo ane? :)

  2. meglicm pravi:

    Že letos ! ! Na kakšni drugi rekreativni dirki (na primer: Za zlato čipko 7.7?).

    Drugo leto pa tud 100% :)

    BTW kepic: bravo za zmago,

  3. matemusic pravi:

    tak kot jezus

  4. meglicm pravi:

    nimam se za Jezusa, če si na to namigoval ;)

  5. maja pravi:

    Čestitam ti za 7 mesto. Zanima me, koliko jih je tekmovalo na tem kolesarskem maratonu?

  6. meglicm pravi:

    Ta maraton se je delil na 3 dela. 1. je bil Cross countri, kjer so tekmovali po koreninah, na razgibani trasi po Krvavcu. 2. del je bil vzpon na Jezera. To je bil najzahtevnejši del maratona, kamor so šli malo bolj profesionalni kolesarji. 3. del maratona pa je biv družinsko- šolski maraton, kamor smo šli vsi rekreativni kolesarji.

    Drugače pa je bilo vseh skupaj kakih 200 tekmovalcev, v naši kategoriji (torej družinsko – šolski) pa nas je tekmovalo okrog 60. Res pa je, da je bilo med temi 60imi tudi nekaj mlajših otrok, tako da konkurenca ni bila prehuda, bila pa je ravno primerna za mojo pripravljenost in kondicijo

    LP

  7. žaba pravi:

    “Zadovoljno sem gonil in gonil, nato pa se je ponovno karnaenkrat pred mano znašel ovinek in spet sem zdrsnil ter padel”

    omfg hahahaha

  8. meglicm pravi:

    Žaba :

    ti imaš resne probleme :) :):)

  9. Matevž Meglič » Objave » Ta njegov smeh pravi:

    [...] »malo zahtevnejša« letošnja tura. No ja, recimo druga, če upoštevamo še tisto katastrofo na maratonu po Cerkljah. S težkimi nogami sem premagoval meter za metrom, zraka v pljučih pa je bilo vse manj in manj. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !