Enkratno doživetje : »S traktorsko zračnico po Sori navzdol«

23.07.2007 ob 19:31

Bilo je približno mesec dni nazaj, ko je bratranec prvič omenil ta podvig. Naglas sem se zasmejal in pohvalil njegov smisel za humor. Vprašal me je, če sem za »akcijo« in v smehu sem ga najprej debelo pogledal, nato pa prikimal, kljub temu, da sem v uresničljivost tega projekta močno dvomil. Nisem se poglabljal v to, nato pa mi je prejšnji teden omenil, da je ravnokar dobil dve traktorski zračnici in si pri prijatelju sposodil enojni vesli. Razložil mi je profil terena in celoten načrt, na koncu pa je še enkrat poudaril najpomembnejše

» V nedeljo okrog 10ih se dobiva pri tebi. Nekdo naju bo peljal do Hotavelj1. Greva z mojim avtom, ti le dobi nekoga, ki naju bo peljal. Zadolžen si še za pijačo za oba in pa za hrano zase. ». Strinjal sem se in tako me je včeraj zjutraj, okrog pol desetih zbudil zvonec na vhodnih vratih. Po dobrih petih minutah vztrajnega zvonjenja sem ugotovil, da sem sam doma, ker so vsi odšli k maši in zato sem kar v spodnjicah stekel na balkon in se zadrl: » Takoj pridem ». Nato sem si na hitro nadel kratke hlače, mu stekel odpret in ga povabil noter. Na eks sem spil Redbull, ki je bil na srečo še v hladilniku 2, njemu pa sem natočil sok. Umil sem si zobe ter se z mrzlo vodo poškropil po obrazu. Mislim, da mi ni potrebno poudarjati, kako to paše, sploh v teh vročih poletnih dneh. Nato sem naredil limonado ter na kruh namazal ogromno evrokrema. Sendviče sem zavil v folijo in jih spravil v štiri vrečke. Zavedal sem se namreč, da bo vse mokro, zato sem hotel čimbolje zaščititi svojo malico. Ko je očka prišel iz Cerkve, smo se odpravili do Hotavelj, kjer smo naredili nekaj simboličnih fotk:

Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us Free Image Hosting at www.ImageShack.us

Nato pa sva se spustila v boj s Soro in neštetimi brzicami, ki jih ta prelepa reka premore. Škofja Loka je bil preoptimističen cilj, vendar pa je bila v ospredju tako ali tako zabava in uživanje v naravi na soncu, ki naju je spremljalo skozi celotno pot. Težko vam razložim, kako lep pogled na Škofjeloško hribovje se je razprostiral3 Veslala sva počasi, z izjemo parih dvobojev, ko sva tekmovala, kdo bo prej prišel čez brzice.

Nekje na sredini poti sva postala rahlo lačna in ustavila sva se za malico. Bratranec je žalostno ugotovil, da mu je voda povsem razmočila sendviče, ko pa sem pogledal svoje pa so bili zaradi štirih vrečk, popolnoma suhi. Bratsko sva si jih razdelila (zavedam se, da če bi bili vlogi zamenjani, bi on storil isto) in še vedno kar precej lačna odšla naprej. Kar se lakote tiče je bilo najhuje, ko sva srečavala ljudi, ki so imeli piknike in so se mastili s čevapčiči in ražnjiči. Takih je bilo kar precej, srečala pa sva tudi nekaj domačinov, ki so imeli ravno kosilo na vrtu. No ja, vsaj nama se je tako zdelo. Možno je tudi, da so sedeli tam, ne da bi jedli, a midva sva v skoraj vsaki stvari videla hrano. Skoraj vsem ljudem pa je bilo skupno, da so naju gledali, kot bi prišla z Marsa. Pa saj jih razumem, verjetno redkokdaj vidijo odtrgance, ki bi se šli »zastonj rafting«.

Srečala pa sva tudi prijazno skupinico ljudi,(Bog jim požegnaj) ki so nama dali par čevapčičev, ko sva se enkrat vmes ustavila in smo z njimi na hitro rekli par besed. Bolj kot čevapčiča, pa sem se razveselil ob spoznanju, da prijazni ljudje še obstajajo, pa čeprav nas je vse manj in manj.

Odpravila sva se naprej in prišla do Visokega, kjer se je najin izlet zaključil. Poklicala sva očka, si ogledala Tavčarjev dvorec, podala končno oceno izleta in se nato vesela in rahlo utrujena odpeljala domov.

Nato sva naročila vsak svojo pico in jo z največjim užitkom pojedla. Žalostno je, kako se pomembnosti stvari začneš zavedati šele, ko ti jo primanjkuje. Še bolj žalostno pa je, da tako veliko ljudi nima za hrano …. Ne bom vam dajal nekih življenjskih naukov in ne bom se delal pametnega, lahko pa povem le, da je bila to pica, ki mi je teknila najbolj od vseh.

Čeprav danes čutim močno bolečino v rokah in čeprav me je sonce kar pošteno opeklo po nogah, se zavedam, da bodo bolečine kmalu izginile, spomin na ta lep dan pa bo ostal.

Prav tako, kot mi oče pogosto pripoveduje o dogodkih iz njegovih mladih let, bom jaz z veseljem svojim otrokom pripovedoval o tem in drugih podobnih doživetjih.

  1. VASICA PRI GORENJI VASI, KI SE NAHAJA NAD POLJANAMI NAD ŠKOFJO LOKO []
  2. PREJŠNJA NOČ JE BILA KRATKA,SAJ SEM ZASPAL ŠELE OKROG 4IH, SAJ SEM BIL POPOLNOMA ZATOPLJEN V PISANJE KNJIGE []
  3. Z NAJVEČJIM VESELJEM BI VAM POSLIKAL PAR FOTOGRAFIJ, VENDAR PA BI BILO VZETI FOTO APARAT S SABO VELIKA NEUMNOST, ZATO MI LAHKO VERJAMETE NA BESEDO []
  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev na “Enkratno doživetje : »S traktorsko zračnico po Sori navzdol«”

  1. mAtej pravi:

    vaaa, najhuj…. ej, če bi ti ratal tole skup zrihtat, da bi še jst poskusu, ti dam za pjačo pa za pico (polovico pice :)

  2. saily saily pravi:

    ti pa si car :) kar z rukzakom v naročju če sm prov vidla :) jest bi se že ene 10x prekucnila, tako da bi blo vse premočeno :D

  3. meglicm pravi:

    @mAtej

    Da bi mi pa Gorenjec častiv pico pa pijačo, bi pa zrihtal tudi še kaj drugega. ;)

    Komot, nekaj težav bi sicer bilo, ampak je uresničljivo.

    Edini manjši problem bi bil v tem, kako bi 3 zračnice + 4 osebe pripeljali do tja. Sta 2 rešitvi (kombi ali pa nenapihnjene zračnice in kompresor). 2. rešitev bi bila možna, s kombijem pa nikogar ne poznam. Tisto s kompresorjem bi šlo, naš bi recimo šel v prtlažnik, pa mislim, da bi dovolj dolgo zdržal, da bi 3 zračnice napihnili. Kar se zračnic tiče ne bi smel biti problem, ene 2 rezervni (brez kapc sicer) imam še iz zime, drugače pa tudi v servisih v bližini, bi brez težav nafehtali še ene 2.V SKRAJNEM PRIMERU jih pa kupimo (saj niso tako drage, kolikor je bratranec gledal 8 evrov za eno). Torej zračnice so. Vesla ?? Kar se vesel tiče, hmm, zase bom kupil dvojna rabljena vesla (kar se tega tiče sem že zmenjen), še 2 dvojni bi bilo treba dobit (če nič drugega bomo spet z enojnimi, to je skrajni primer), ampak si bom probav sposodit kaj, (poznam 2, ki se malo več s tem ukvarjati in mislim, da bi se za kkšno pivo dalo sposodit (če jih le imata). Mislim, da tudi to ne bi smel biti problem.

    Torej, kaj nam še ostane??

    Hmm, čas??? Izbrati moramo sončen dan, zelo vroč !!! ker drugače bo zebl (že včeraj zvečer po 6i je začelo zebst,ko se je sonce za kratek čas skrilo za oblake, ker si le čisto moker ). Jaz delam od 1-14, avgusta bratranec dela do 1ega, proti koncu avgusta pa ne vem še kako bo, mogoče morje, upam? tako da je edina možnost pomoje vikend. (pa še to bom gotovo vsaj en vikend šel na morje). Ja, vikend je varianta, druge pametne možnosti mislim, da ni.

    aja, ne vem kaj nakladam, se zmeniva po msnju

  4. meglicm pravi:

    @Saily

    Ja, ruzok (v katerem je bilo najnujnejše) sva morala vzeti. Nujno sva rabila mobitel, hrano, pijačo, (denar sva pozabila). Mobitel (nokia 3310) sva rabila zato, da sva lahko poklicala na koncu, naj naju pridejo iskat. Padel iz šlavfa nisem nikoli, ker sm se kar udobno namestil,na brzicah je malo špricalo in seveda se je tudi znotraj ruzoka vse zmočilo, mobitel, ki sva ga zavila v folije in dala v ene 5 vrečk, je ostal popolnoma suh, enako moji sendviči. Drugače se pa ne bi prekucnila (pač kot Ločanka veš, da Sora ni nevem kako deroča reka) kar je brzic je takih, da ti le malo hitrosti dodajo,na večini se še bolj ustaviš ker je gladina vode bila trenutno prenizka. Na tistih ta večjih sva pa itak šla pež okoli. Ubistvu je kr udobno ležat na šlavfu, ni tako nestabilno kot zgleda. Če pravo ravnotežje vzpostaviš (kot sem ga jaz) bi lahko še zaspal na njem.

    LP

  5. drmagnum drmagnum pravi:

    Dobil sem skomine. Je veliko adrenalina v tem športu? Vse kar je povezano z vodo tudi mene zamika. Sam sem se največ vozil s čolnom po Ljubljanici in Savi. Nikoli pa ne z zračnico. Odlično.

  6. Kepic David Kepic David pravi:

    Ejga zakon ane…res super ideja :) Mislm da je vredno to probat. Že ko se s kajakom pelješ po brzicah pa to je zakon, s temi traktorskimi gumami pa verjamem da je mnogo boljše ;)

  7. meglicm pravi:

    @Dr magnum Adrenalina je manj , kot sem ga pričakoval. Vendar zato ni kriv šport, oz. zračnic, ampak bolj malenkost prenizka gladina Sore. (tam, kjer so brzice, je bila v večini glaina vode pod 10 cm, (skoraj 10 cm se pa potopi guma). Veliko bolje bi bilo, če bi bila pov metra višja voda, ampak potem bi pa v rit zeblo, tako da nikoli ne more bit vse idealno. Končna ocena : Bilo je super, res pa je da je za naslednjič še kar nekaj rezerve.

    @Kepic Prednost teh gum je, da se lahko bolje razkomotiš. Prednost kajaka je hitrost. O tem, s čim se je bolše vozit je težko govoriti, mogoče je bolje s kajakom, ampak z gumami je pa bolj posebno, bolj “Enkratno doživetje”, kot sem tudi zapisal v naslovu.

    Ja, bomo poiskusili, se še zmenimo.

    LP

  8. čivka čivka pravi:

    Sem imela srečo v otroštvu, da so bili moji najboljši prijatelji sami iznajdljivi fantje in da so me vedno vzeli zraven, ko smo raftali po koroški reki Mislinji! Mislim, da sem tistopoletje doma pomivala posodo ko zmešana, damo da sem dobila dinarje, da sem lahko kupila paket flik za svojo “gumo”" Joj si mi dvignil prelepe spomine, hvala ti! Želim ti še več takih podvigov; z njimi si pišeš svojo osebno zgodovino, verjemi! ;)

  9. saily saily pravi:

    no, lepo :) sam da si užival pa da ni bilo kakih neljubih pripetljajev (da bi zračnica recimo spustila ali kaj podobnega) :)

  10. meglicm pravi:

    @Čivka:

    “”Joj si mi dvignil prelepe spomine, hvala ti”"

    Z največjim veseljem </p>

    “”z njimi si pišeš svojo osebno zgodovino, verjemi!”"

    Verjamem.

  11. vlatka vlatka pravi:

    meglicm,

    le glej, da boš pridno študiral matematiko ;) ;)

  12. meglicm pravi:

    @Vlatka

    Pridno vsekakor bom študiral, čeprav pa še nisem povsem prepričan ali matematiko, ali ekonomijo. Zaenkrat se še odločam. V vsakem primeru bom malo trgoval z delnicami in najprej poiskusil s svojim podjetjem (najbrž NK + stadion + vse kar spada zraven) , kar se študija tiče pa še ne vem, ali bi šel na managment in se učil teoretične, nepomembne stvari za podjetnika, ali pa bi šel študirat matematiko (ker sem za to področje nadarjen) in imel poklic profesorja za rezervo, če mi s podjetjem slučajno ne uspe. Zaenkrat je še dovolj časa za razmišljanje o tem, potem pa bomo videli, kako bo. Mogoče bom kot profesor moril otrokom, ali pa bom kot lastnik nogometnega kluba celo leto potoval okrog in gledal tekme, ter zraven iskal mlade talentirane nogometaše.

    Ali pa še kaj drugega, saj nikoli ne veš kaj ti lajf prinese

    LP

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !