Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se…

26.07.2007 ob 15:51

Zgodaj zjutraj me je zbudil očetov glas, ki je vpil, naj končno grem v Kranj po napotnico za delo. Zadnje dni je kar nekoliko napet in se pogosto brez pravega vzroka dere na nas. Nejevoljno sem nekaj zagodrnjal nazaj, po petih minutah vztrajnega vpitja, pa sem se vendarle odločil, da vstanem. Kot običajno sem najprej zataval v kopalnico, kjer sem si s hladno vodo razmočil obraz. Nato pa sem odšel v kuhinjo, da bi si pripravil zajtrk. Vzel sem suho klobaso in sir ter ga začel rezati. Štorast kot sem, sem se seveda urezal v prst. Sicer ni bilo nič hujšega, bilo pa je ravno dovolj hudo, da sem zaradi kombinacije tega in jutranjega vpitja postal slabe volje. Ko sem ravno z obližem povijal prst, pa sem zaslišal žvižganje in petje :

»Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se, in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je, ko te ne razumejo, in ko vsega si že sit, le nasmehni in požvižgaj se na njih.«

Pesem Letečih Potepuhov me je spravila v dobro voljo. Takoj sem pozabil na bolečino v prstu ter na očetovo jutranje vpitje in tako sem kmalu, malo boljše volje odšel v Kranj. Najprej sem šel sem na študentski servis v katerega sem se včlanil. Ko pa sem hotel še napotnico za delo, me je gospa vprašala, če imam potrdilo o vpisu. »Seveda ga imam, saj sem vam ga ravnokar dal, ko sem se vpisal »sem ji odgovoril. Rekla mi je, da za napotnico rabi še enega. Začudil sem se in jo vprašal : »Ali ne morete tistega uporabiti tudi za to? Pa saj lahko vidite, da hodim v šolo, če mi že verjamete ne. » Rekla je, da ne bo šlo in stvar me je seveda rahlo ujezila, kajti povsem po nepotrebnem bom moral iti peš do gimnazije in nazaj. Postajal sem vse bolj jezen in hotel sem ji reči kakšno krepko glede birokracije in tega kompliciranja. A še preden sem ji uspel karkoli reči, sem v svoji glavi zaslišal žvižganje. Bilo je prav tisto žvižganje iz pesmi letečih potepuhov in skoraj neslišno sem si zapel :

»Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se in pozabi na skrbi saj življenje lepo je, ko te ne razumejo in ko vsega si že sit, le nasmehni in požvižgaj se na njih.«

Nasmehnil sem se, nato pa se odpravil na dolgo pot, na pot proti gimnaziji. Ko sem prišel do tajništva, sem na vratih videl zapis : »Med počitnicami odprto vsak delavnik od 7 – 10.« Pogledal sem na uro, ki je kazala dobrih 17 minut čez 10. Potrkal sem na vrata, če je slučajno kdo še notri. Ker pa nikogar ni bilo sem se razjezil in hotel zakleti. Bil sem ravno pri drugi črki ženskega spolnega organa, ko sem v glavi ponovno zaslišal žvižganje. Zapel sem si :

»In takr’t sm reku si, Fnt pozabi na skrbi, dons ti gre res bol slabo, zato pa jutr bolše bo, ko ti vse narobe gre, le nasmehni se……«

Zvečer sem šel na tenis, ob 8ih, z bratrancem, kot skoraj vsak dan. O tem, kako med tenisom padem v trans sem že pisal. Zavedal sem se, da bi morebitna zmaga rešila slab dan. Vendar mi ni šlo, začel sem izgubljati. Hotel sem z vso silo vreči lopar v tla. Ugibajte kaj se je zgodilo? Ja, prav imate, zaslišal sem žvižganje in nato zapel.

»Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se, in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je, ko te ne razumejo, in ko vsega si že sit, le nasmehni in požvižgaj se na njih.«

Ta dan res ni bil nevem kaj. Za čimprejšnjo pozabo. Letečim potepuhom pa se lahko zahvalim,da 25 julij 2007 ni bil še slabši. Lahko pa se jim zahvalim tudi za to, da je teniški lopar še vedno v enem kosu.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na “Ko ti vse narobe gre, le nasmehni se…”

  1. mAtej pravi:

    pol pa še enkrat: lahko si naročiš napotnico po pošti ;)

  2. vlatka vlatka pravi:

    Ko ti vse narobe gre, nasmehni se. Ni to tako slabo, kot zgleda. Ko sije sonce, bi morali biti žalosstni, in ko dežuje, veseli. Ker za vsakim dežjm posije sonce.

    Ne pravijo zastonj, da se vskega dežja najbolj veselijo cigani.

    P.S. te strani se slorj ne d brati, a ko lahko menjaš?

  3. vlatka vlatka pravi:

    Ps.

    Eko, vidiš,

    sploh ne vidim tipkati na črni tipkovnici na črno podlago ;)

  4. meglicm pravi:

    Se res slabo vidi? Še nihče ni tega rekel Bom zamenjal takoj, le eno igro spletnega taroka odigram. Čez 20 minut bo dobro. Čeprav me preseneča kerse še nihlče ni pritoževal

    LP

  5. meglicm pravi:

    Evo Vlatka. Težko sem se poslovil od izgleda, ki sem ga bil navajen. Najraje bi zajokal, ampak za preglednost vse. Je sedaj bolše, zenkrat bo ta tema, jutri pa bom še pogledal za kakšno boljšo

    LP

  6. Matevž Meglič - Zapisi 18 letnika, ki sanja » Avdicija za novinarje in voditelje oddaj na novi TV hiši v Škofji Loki (in o Kranjski noči ter Simpsonovih) pravi:

    [...] sem šel po naponico za delo. Tokrat v Škofjo Loko, za razliko od zadnjič, ko sem se v Kranju kar pošteno zafrknil1. Tisti, ki ste prebrali prispevek veste, kakšne težave [...]

  7. Matevž Meglič » Objave » Spoznanje preteklega tedna : ” sem nesramen, vztrajen, samovšečen lenuh “ pravi:

    [...] Letečih potepuhov   [...]

  8. Matevž Meglič » Objave » Spoznanje preteklega tedna : ” sem nesramen, vztrajen, samovšečen lenuh “ pravi:

    [...] je stvar obupno slaba, pa pomislim, da za dežjem vedno posije sonce, ali pa si zažvižgam skladbo Letečih potepuhov. Opažam, da je ekstremnih optimistov na tem svetu vse manj in manj. Mislim, da se ne bom veliko [...]

  9. zelenka zelenka pravi:

    hahaha fajn to:) … da te pesm sprav v boljšo voljo pa znaš pozitivno pogledat na stvari :) še tko naprej in naj te glasba spremlja! :P

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !