Dan za čimprejšnjo pozabo, jutri bo sončno

25.08.2007 ob 00:20

Saj bi vam povedal kaj optimistično pozitivnega, a na žalost ne morem, vsaj danes ne. Ta dan je preprosto preveč beden. Ta pesimizem okrog mene me ubija. Živim v sanjah, a me neprestano nekdo budi in me poskuša strezniti ter postaviti v realnost. V to pofukano pesimistično bedno resno realnost. Realnost je bedna, nočem se prebujati, a danes sem buden. Mah, ne bom stokal ter se pritoževal nad današnjim svetom, nima smisla. Premišlujem o današnjem dnevu ter počutju. Počutim se strašno, izgubil sem vso voljo, ki me je držala pokonci. Izgubil sem sanje, upam da zgolj začasno in da se bodo vrnile, kajti brez njih ne morem ter niti nočem živeti. Ne, nočem se vam smiliti, niti nočem, da me z besedami poskušate razveseliti, rad bi vam le nekaj povedal. Dan je beden, misli mi bežijo na eno od stvari, ki jih sovražim najbolj, a brez katere dandanes ne gre. Misli mi bežijo k šoli. Le še devet dni je do začetka novega šolskega leta. Žal mi je, da sem vas ravno jaz seznanil s to bedno resnico, ampak kaj hočemo. Ne vem ali sem edini, ampak šola se mi naravnost gnusi, zdi se mi, kot da se ne naučimo nič pomembnega za življenje, zdi se mi zapravljanje časa. Kot bi me prepričevali v nekaj, kar preprosto ne drži. Kot bi me hoteli spremeniti v pesimista, pa saj to jim tudi uspeva, mar ne vidite, težko se upiram tej sili, temu pesimizmu, ki vlada na svetu. Preprosto preveč časa prebijem v šoli, preveč življenja zapravim in premalo odnesem. To ni šola za življenje, to je šola discipline, šola, ko te privajajo na okove in na podrejanje drugim.

Poleg tega se danes počutim še tako osamljeno, tako bedno. Pogrešam njo in se jezim sam nase. Ne morem verjeti, kakšna pička sem v resnici. Preprosto ne upam tvegati, pa čeprav tveganja obožujem. Ne upam tvegati, ker se bojim izgubiti še te sanje. Na živce si grem, na živce mi gre praktično vse. Kot, da še ne bi bilo dovolj slabega, pa so se ponovno pojavile še težave s kolenom. Pa ne, da sem ostal še brez športa.

Vem, da je ta prispevek res beden in nepovezan, absulutno najslabši na tem blogu, ki ga bom počasi preimenoval kar v smetišče. Pa saj niti ne vem komu to razlagam, koga briga, saj ga tako ali tako nihče ne bere. Kot, da tega nisem mogel ugotoviti že prej. Ne, ravno danes, ko je že tako slab dan sem se moral začeti zavedati, da je moj blog zares do konca beden.

Mogoče pa le nisem tak optimist za kakršnega sem se imel.

Vsekakor sem trenutno tečen in lahko vam povem, da imate srečo, da niste v moji bližini.

Lahko pa se potolažim, da bo jutri nov dan, s soncem obsijan, razigram, tak kot mora biti. Zavedam pa se, da je dobro, da včasih pride tudi kak tak do konca beden dan. Dan, kot je današnji, da potem lahko še toliko bolj cenimo vse sončne optimistične dneve.

  • Share/Bookmark
 

12 komentarjev na “Dan za čimprejšnjo pozabo, jutri bo sončno”

  1. nina pravi:

    jaz te berem…

  2. katka pravi:

    meglič…tud največji optimisti imajo kdaj slab dan…zaradi tega se ni vredno sekirat, pač pride tak dan, mogoče dva, ampak zmeraj mine, če le hočeš. kar se pa šole tiče…veš da jo nobedn ne mara, ampak poskušaj se čim manj sekirat. tud u šoli si lh dobre volje, profesorjem in pa ostalim, ki so slabe volje, tečni in pesimistični, pa ne smeš pustit, da uplivajo nate, ker je škoda, da ti pokvarijo razpoloženje. evo to je moje mnenje. ti se sam lepo nasmejčkaj, boš vidu, da bo bolš. za dežjem vedno posije sonce:D lepo se imej, pa se še kaj slišmo. papa*

  3. Nika pravi:

    matevž…. posluš:

    “…ko ti vse narobe gre, le nasmehni se, in pozabi na skrbi, saj življenje lepo je, ko te ne razumejo in vsega si že sit, le nasmehni in požvižgaj se na njih….”

    cheer up, the worst is yet to come :)

    =*

  4. Impossible girl pravi:

    Oh ja, šola je pred vrati, mi pa smo ravno začeli uživati proste dneve. Ampak ti se niti nimaš tako slabo – nekateri moramo med poletnimi počitnicami delat DOMAČE BRANJE :S Pa maš cele počitnice pokvarjene, ker veš, kaj vse moraš še narediti.

  5. meglicm pravi:

    Domače branje? :) Med počitnicami? A ti to resno?

  6. meglicm pravi:

    @ Nina: Lepo je to slišat :) .

    @ Nika: Sem poslušal cel večer a ni pomagalo.

    @ Katja: res je,da za dežjem posije sonce. Sam poglej kok dons svet :D :D

    @ Impossible girl : Sam smo se res lih dobr navadl ja :)

  7. Impossible girl pravi:

    Ja resn, kt dons sonce šajna =) Bo pačas treba začet knigo brt…jao, kva mene use še čaka:S

  8. meglicm pravi:

    Kakšno knjigo? :) O čem ti to?

  9. Kepic David Kepic David pravi:

    pismo stari ej pa bo res čez 1 tedn že šola…fak

  10. Impossible girl pravi:

    Knjigo za domače branje – Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Jo mam že tok cajta doma, d sm mogla prah iz nje obrisat d sm sploh naslov vidla :D

  11. mAtej pravi:

    meglič a se spomniš ko smo mel debato o tem? no tukaj je sedaj dokaz. Ti, ki te poznam kot največjega optimista imaš slab dan (po pravici povedano si ti skoraj edini tako velik optimist, poznam pa nekaj ljudi ki se delajo da so to, da bi boljše izpadli v družbi). Slabo obdobje, kot ga ima vsak človek. Sem ugotovil da to ni nič takega, in sem tudi ugotovil da sem tudi sam optimistična oseba v določenih stvareh, ki pa trenutno preživlja malo težje obdobje. In sedaj optimistično čakam na novo, lažje…

  12. vlatka vlatka pravi:

    meglicm,

    prideji tudi taki dnevi.. A so pomembni zato, da se dvignimo nad vse. Nad vse bedarije, ki nam “hodijo” po glavi. :)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !